ALJASKA – koristne informacije

Pred odhodom

Slovenija je bila ena od držav, ki so bile vključene v program Visa Waiver Program (VWP), ki je omogočal vstop v ZDA brez vize. Vseeno ste pred prihodom v državo morali izpolniti obrazec (I-94 W), ki ste ga navadno dobili na letalu in ga izpolnjenega ob pristanku oddali mejnim organom. Del obrazca so vam pritrdili v potni list vse do vašega odhoda domov. Sedaj so stvari nekoliko drugačne. Ameriške oblasti so uvedle poseben program, ki se imenuje ESTA (Electronic System for Travel Authorization) ali elektronski sistem za avtorizacijo potovanj. 

Kaj je ESTA?

Gre v bistvu za podoben postopek pri vstopu v ZDA, kot je bil s starimi obrazci I-94 W, vendar z eno pomembno razliko. Vaše podatke morate poslati po elektronski pošti ameriškim oblastem najmanj 72 ur (3 dni) pred začetkom potovanja. Na ta način boste zvedeli vnaprej ali obstaja kakšen zadržek za vaš vstop v ZDA. Več informacij dobite na njihovi spletni strani.

Potni list

Potni list mora ob vašem potovanju v ZDA biti veljaven v saj še šest (6) mesecev od zadnjega dne potovanja. V kolikor je do poteka potnega lista manj, imate lahko ob prihodu na letališče težave, kljub temu da ste vaše podatke o potnem listu podali že v obrazcu ESTA in ga vnaprej poslali ameriškim oblastem. Včasih se zgodi, da na potek nekateri uslužbenci niso pozorni, ko pa pridete na letališče, ostanete neprijetno presenečeni ker vam ne dovolijo vstopa! Torej, preverite veljavnost vaših potnih listov pred potovanjem!

Mejni postopek na letališčih

Najprej vas čaka pregled potnega lista, nekaj morebitnih vprašanj policista, ki preverja vašo identiteto, pogled v majhno kamero, kamor osredotočite vaše oko, ter neke vrste skeniranje vaše dlani. Ko končate, ste v prostoru, kjer prevzamete vašo prtljago in se napotite proti izhodu. Še prej pa prtljago preverijo cariniki, ki se z malimi beagli (psi, ki jih uporabljajo za odkrivanje raznih substanc in hrane, ki jih je prepovedano vnašati v ZDA) ”vržejo” na naključno izbrane potnike.

Vnos hrane

Na Aljasko (enako kot ostale ZDA) ni dovoljeno prinesti nobenih domačih dobrot, ki ste si jih morebiti pripravili za s seboj, da ne bi ”trpeli” kakšne lakote. Sendviči, domače klobase, sadje, domača peciva, vse to, če že imate s seboj, morate ”pospraviti za zobe” še preden pridete na Aljasko.

Če ste na obrazcu napisali, da ne nosite s seboj nobene stvari, ki je na seznamu prepovedanih (tudi hrano) in če vas kljub temu dobijo s kupom sadja, klobas v prtljagi, potem noben izgovor v smislu ”uh, nisem vedel, da tega ne smem prinesti” ne bo pomagal. No, resnici na ljubo, vse je odvisno od carinika. Lahko vas bo spustil, še bolj verjetno pa je, da boste plačali kazen v višini nekaj sto $.

Izguba ali kraja dokumentov, kreditnih kartic, letalskih kart

Da se izognete vsem nevšečnostim, poskrbite že doma za svoje dokumente, kreditne kartice. Naredite nekaj kopij vseh, vzemite vsaj eno kopijo s seboj na pot, drugo pa pustite doma pri svojih sorodnikih, prijateljih, ki vam lahko v primeru izgube ali kraje originala in kopije, faksirajo v hotel kopijo, ki ste jo pustili pri njih. Na ta način si boste prihranili kup časa, denarja, energije in predvsem slabe volje.

Vedno imejte vse dokumente shranjene na varnem mestu. Kartice in denar, skupaj z dokumenti v notranjem žepku ali pa jih nosite v t.i. ”moneybelt” – torbici z zadrgo, ki jo imate nameščeno okoli telesa pod obleko.

Telefoniranje

Preden kličete domov z vašega mobilnega telefona domov, da poveste, kako krasno se imate, se raje odločite za drugo opcijo. Klic z mobilnega telefona ni poceni! Priporočam vam, da si kupite t.i. ”calling card”, telefonsko kartico, ki jo dobite na bencinskih črpalkah, v trgovinah, kioskih… Uporabljate jo v javnih telefonskih govorilnicah. Glede cene lahko izbirate (5$, 15$, 20$..), sistem pa deluje na osnovi kode, ki jo spraskate s kartice. Številko, ki se pojavi, vtipkate na telefonsko tipkovnico in sledite navodilom, ki jih dobite z avtomatske tajnice, ko ste enkrat vnesli kodo. Ob vsakem telefoniranju dobite tudi informacijo, koliko minut imate še na voljo. Ena kartica za 20$ navadno zadostuje za dva ali tri klice domov, odvisno od dolžine vašega pogovora.

Če kljub vsemu najbolj zaupate vašemu mobilnemu telefonu, potem ob klicu vtipkate 011 (izhodna koda, vtipkate vedno kadar kličete iz ZDA ali Kanade) 386 in nato želeno številko v Sloveniji. Da bo vaš mobilni telefon delal v ZDA, poskrbite da ima vsaj tri frekvenčna območja. Če imate doma predplačniško naročnino v smislu polnjenja kartice za 20, 30, 50€, vam telefon verjetno na Aljaski ne bo delal! Ponudniki so Verizon, AT&T…

Prenosniki, fotoaparati, videokamere

Internetna ponudba v hotelih je dobra, pa vendar ne takšna, kot bi nekdo pričakoval od dežele kot so ZDA. Najpogostejše težave, ki se pojavijo glede brezžičnega interneta, so nezmožnost povezave kljub brezžičnemu signalu. Nekateri hoteli ponujajo kable, ki jih imajo že v sobah ali jih dobite na recepciji. Če nimate svojega prenosnika s seboj, nič zato, saj je možnosti za internetni dostop veliko. Če že ne hoteli, potem dobite možnost uporabe računalnika v t.i. ”cyber caffejih”.

POMEMBNO: Če greste na pot v ZDA s prenosnikom in/ali fotoaparatom, je dobro, da jih prijavite na carini pred poletom, če potujete z brniškega letališča. To storite takoj na desno pri okencu, ko vstopite skozi vhod, kjer se začne varnostna kontrola. Od carinika dobite obrazec, ki ga izpolnite s podatki o prenosniku, fotoaparatu ali videokameri in nato, ko ga ožigosa, ta obrazec shranite pri sebi. Velja vsaj tri leta! Če tega nimate in se vrnete domov na brniško letališče, lahko carina ob pregledu zaseže vso vašo sodobno tehnologijo, dokler ne podate dokaza o tem, da ste vse kupili v Sloveniji. Zoprna reč!

Vtičnice

Na Aljaski uporabljajo vtičnice s tremi vtiči, napetost 110 voltov. Adapterje lahko kupite že v Sloveniji ali pa ob prihodu v Anchorage. Nekateri hoteli jih tudi posojajo, vendar ne računajte na to, da jih boste dobili povsod. Najboljša rešitev je, da imate svojega!

Plačila

Američani imajo radi ”plastični” denar, torej kreditne kartice. Sprejemajo jih povsod. Če imate Mastercard, Visa, American Express, Diners, vse to gre v promet. Vseeno pa imejte pri sebi vedno tudi nekaj gotovine, saj včasih potrebujete tudi drobiž za takšno in drugačno stvar. Predvsem ko potujemo po odmaknjenih krajih Aljaske je dobro imeti nekaj gotovine pri sebi, saj vsak mali zaselek ne premore bankomata. Bankomati (ATM) so dosegljivi v vseh mestih in turističnih krajih. Za provizijo dviga se pozanimajte pri vaši banki.

NASVET: Če ne potujete veliko v tujino, na potovanju pa ste se odločili, da boste večino stvari plačevali s kreditno kartico, potem o tem obvestite vašo banko. Zakaj? Včasih se zgodi, da ob poskusu plačila kartica ne deluje. Razlog lahko tiči v dejstvu, da je vaša banka blokirala kartico, zaradi suma zlorabe, ker ne vedo, da ste na potovanju. Ni sicer pogost pojav, pa vendar, na mojih potovanjih se je potnikom prav to že zgodilo.

Alkohol

Mlajšim od 21 let je prepovedana prodaja alkoholnih pijač, prav tako nimajo vstopa v nočne klube in bare, ne glede na to, ali so v spremstvu odraslih (polnoletnih) oseb. V trgovinah, ki so specializirane za prodajo alkoholnih pijač (t.i. liquor store), je pri blagajni potrebno pokazati svoj dokument, da se prepričajo o vaši starosti, preden kupite pijačo. Prav tako se lahko zgodi, da ob naročilu alkoholne pijače v lokalu natakar zahteva vaš dokument, ker se mu morda zdite premladi (kar niti ni tako slabo, potem še slajše zvrnete vrček piva. Pitje alkoholnih pijač v vozilu, tudi če ne vozite in ste samo sopotnik, v večini zveznih držav ni dovoljeno! Prav tako pitje alkohola v javnosti lahko prinese lažjo denarnico.

Hrana

Juhe, kurje in goveje, so redke. Sem pa tam dobite kakšne bolj tekoče (v kakšni azijski restavraciji), večinoma pa kremne juhe iz krompirja, korenčka, brokolija… Italijanska kuhinja je vsepovsod, testenine na vse možne načine so res odlične, tako da ljubitelji pridete na svoje. Tex-mex je ”poroka” mehiških in teksaških dobrot na žaru, zrezki in rebrca, dobro pečena, zapečena, odvisno od vašega okusa, krompir v lupini z maslom in česnom, skratka za vsakega se najde nekaj. Ne gre pozabiti lososa in ostalih rib, ki jih je na Aljaski v izobilju.

Jet Lag

Časovna razlika ali ‘’jet lag’’ povzroča manjše težave, kot so nespečnost, utrujenost, večini potnikov. Težave ponavadi same izginejo po dnevu ali dveh, pri nekaterih kasneje. Dehidriranost se prav tako lahko pojavi kot posledica spremembe našega bioritma. Časovna razlika med Slovenijo in Aljasko je 9 ur. Mi ‘’vodimo’’.

Razdalje in napornost potovanja

Aljaška prostranstva so res nekaj posebnega, vendar kljub temu da dnevno naredimo tudi 400 – 500 km, se te razdalje ne zdijo tako naporne, saj se izgubijo med celodnevnimi ogledi. Drži pa, da so ponekod ceste bolj ”domače”, ponekod neasfaltirane, večina pa vendarle v dobrem stanju.

Obleka & obutev

Predvsem je pomembno, da se v njih udobno počutite. Na poti se srečamo z različnimi vremenskimi razmerami. Ob obali (Anchorage, Seward…) so temperature lahko nižje, med 10-15 stopinj poleti, medtem ko v notranjosti (Fairbanks) lahko dosežejo tudi do 25-26 stopinj celzija. Torej velja skoraj vse. Od kratkih hlač do majic s kratkimi in dolgimi rokavi, vetrovka, pohodniške hlače, pohodniška in športna obutev, topla oblačila. Ne pozabite na kape, sončna očala, zaščitno kremo za ustnice. Obutev naj bo športna, po možnosti ne nova, da se izognete žuljem in podobnim nevšečnostim.

Narodni park Denali

V parku veljajo posebna pravila, ki se jih je potrebno držati. Na ogled parka se podamo s t.i. ‘’shuttlom’’, v bistvu avtobusi, ki jih vozijo zaposleni v parku. Postanki si sledijo na zanimivih predelih, najdaljši krog po parku pa traja cel dopoldan. S seboj je dobro vzeti hrano in pijačo, saj v parku, razen na vhodu ni možno dobiti ničesar za pod zob.

Grizliji

Toliko opevani rjavi kosmatinci se dejansko velikokrat pojavijo očem obiskovalca in se tudi približajo samim avtobusom ter postojankam v parku. Osebne izkušnje mi pravijo, da je precejšnja verjetnost, da jih vidimo. Prav tako črne medvede.

Bencinske črpalke

Verjetno se sprašujete, kaj dela to poglavje med koristnimi informacijami. Pa vendar, na vseh mojih potovanjih prek ZDA& Aljaske sem naletel na številne načine, kako zmesti obiskovalca, ki se prvič sreča s točenjem goriva in plačili na ameriških črpalkah. Velikokrat se zgodi, da ob poskusu točenja goriva, črpalka sploh ne dela. To pa zato, ker je skoraj vedno potrebno pred točenjem goriva plačati vnaprej pri blagajni. To lahko storite tako, da pustite kreditno kartico pri prodajalcu (čeprav mi ta način ni všeč, ker nikdar ne veš, kaj kdo ”ustvarja” s tvojo kartico), ali pa pustite npr. 100 $, greste natočit in potem se vrnete ter dobite nazaj razliko. Če boste točili več kot ste pustili denarja pri blagajni, vam verjetno to ne bo uspelo, saj lahko natočite za toliko, kot ste pustili dolarjev prodajalcu. Obstajajo tudi drugi načini, da aktivirate črpalko (sistem je odvisen od črpalke, v lasti katere družbe je). Eden od teh je, da pritisnete gumb na samem aparatu, pod katerim piše ”push to start”. Pri nekaterih morate pred začetkom točenja dvigniti ročico črpalke, da se zažene. Lahko pa plačate tudi neposredno, saj ponekod obstaja opcija direktnega plačila s kreditno kartico in ni potrebno hoditi do blagajne.

Najem avtomobila

Pri najemu avtomobila vedno pazite, kaj vam najemodajalec ponuja. Bodite pozorni predvsem na milje, ki so lahko neomejene, lahko pa omejene na določeno število milj na dan (200 in plus). Če tega ne opazite vas lahko ob končnem računu vrže na tla. Prav tako ob prijavi voznika, prijavite vse, ki bodo vozili, saj v primeru da vozi nekdo, ki ni prijavljen kot voznik, v času njegove vožnje pa se zgodi nesreča, zavarovanje, ki ste ga vplačali pri rent-a-car agenciji, NE velja. Stroške nosite sami. Pri zavarovanju vam navadno ponudijo tri vrste zavarovanj. Naj vam ne bo preveč vzeti najdražjo, ki zajema vse oblike zavarovanj. Raje nekaj dolarjev več in mirno na pot!

Cestnoprometni predpisi

O vožnji po ameriških cestah lahko povem, da je precej bolj enostavna kot pri nas, kljub prvim pomislekom tistih, ki prvič vidijo gmoto avtomobilov, ki se vali po avtocestah. Omejitev hitrosti na cestah je odvisna od zvezne države, po kateri se peljete. Lahko je 65 mph, pa vse do 80 mph (milj na uro). To je približno od 105 km/h do 130 km/h.

Avtoceste delijo na highways, freeways. Neke bistvene razlike ni, na zahodu cestnin ni, obstajajo mostnine, na vzhodu cestnine so, na Aljaski jih ni. Posebne oznake nosijo t.i. Interstate Highways, ki povezujejo zvezne države med seboj. Številke, s katerimi so označene, povedo kar nekaj o vaši smeri. Dvomestne parne številke cest (npr. Interstate 10) vam pove, da se vozite na vzhod ali zahod dežele. Če ste na neparni, greste na sever ali jug. Pri vsem vam danes pomagajo označbe, katerim so do dali tudi smer vožnje (npr, I-10W, kar pomeni Interstate 10 West – meddržavna avtocesta 10 Zahod). Ceste s tremi številkami so malo bolj zapletene, velja pa, da vodijo skozi središča večjih mest ali okoli mest po obvoznici.

Prenočišča

Na potovanjih prenočujete lahko v v motelih, hotelih, mladinskih hotelih in tudi kampih. Moteli so včasih v zasebni lasti, velikokrat pa pripadajo eni od večjih ameriških hotelskih verig (Days Inn, Red Roof Inn, Super 8 Motel…). Vse sobe v motelih imajo po dve postelji (t.i. King in Queen size postelje), ki so precej večje od postelj, ki smo jih v Sloveniji vajeni (na eni postelji lahko mirne duše spita dve osebi, ne da bi sploh vedeli ena za drugo). Sobe imajo kopalnico, wc, klimo, velikokrat tudi dodatne storitve kot so likalna deska, sušilec za lase, vendar ne vedno. Brisače nudi motel. Hoteli se ne razlikujejo bistveno od motelov, izjema so hoteli najvišje kategorije.

Za ljubitelje narave so verjetno kampi najboljša izbira, tudi cenovno. Vendar v parkih in njihovi okolici se le-ti hitro napolnijo in marsikje je potrebna rezervacija. Nekateri kampi poslujejo na osnovi ”first come-first served”, kar pomeni, da je vse odvisno od vašega prihoda. Če je prostor, v redu, če ne, pač morate naprej, saj rezervacij ne sprejemajo. V kampih veljajo posebna pravila, saj v mnogih parkih ni izključeno srečanje z medvedi, ki jim ni prav nič nerodno priti prav v kamp, kjer iščejo nekaj za pod kremplje. S seboj morate imeti posebne zabojnike, v katere shranjujete hrano, saj so nepredušni. Dobite jih lahko v kampih, če jih sami nimate. Druga možnost je, da obesite hrano visoko na drevesa, kjer je medved ne bo zavohal (no, vsaj upate lahko na to).

Niste našli tistega, kar vas zanima? Pošljite vprašanje na dejan@baobab-vodenja.si ali me pokličite na 031 363 361 (Dejan) in skušal vam bom pomagati.