O vodnikih in ogledih

Dobro potovati v organiziranih skupinah pomeni mnogo stvari povezanih med seboj v celoto potovalnih užitkov. Ti užitki pa kaj hitro lahko postanejo neužitni, breme potovanja. In tukaj nastopi vodnik.

Oseba, ki s svojim znanjem, prilagodljivostjo, pravšnjo mero ”doziranja” razlag, potrpežljivostjo in odločnostjo drži vse niti ne samo potovanja, ampak tudi odnosov znotraj skupine v zanesljivem in trdnem prijemu. Lahko bi rekli, da je v veliki meri ravno od vodnikovih sposobnosti odvisno ali potovanje prinese pozitivne ali negativne energije… Ravno zato posvečam vodenju veliko pozornosti. Vsaka skupina je zgodba zase, vsak potnik svet zase. In vsakemu od teh ”svetov” se je treba posvetiti – na nevsiljiv, priljuden način.

In kot vodnik + voznik? Najenostavneje rečeno, vodenju dodam še skrb za varno in udobno vožnjo potnikov. Sliši se naporno, pa saj tudi je. Vendar vsi tisti, ki smo se našli v tem čudovitem svetu vodenj, smo tu z namenom…

Vodenje je način življenja. Ne potujemo, ker moramo, potujemo da živimo.

Svoje sanje udejanjamo in jih bližamo vam, ki se odločite za užitke, ki jih popotovanje lahko ponudi. Moja potovanja vodimo vodniki, ki odlično poznamo dežele, njihove skrivnosti in stranske poti. Vsak izmed vodnikov, ki gre z vami na pot, ima za seboj vsaj deset let izkušenj:

 gregor_web

Gregor Košec Turistični in planinski vodnik, zaljubljenec v številne športe, specializiran za kolesarska potovanja, navdušenec nad vsemi športnimi dejavnostmi na svežem zraku. Profesionalno se potepa po svetu s potniki že dobro desetletje. Kot geograf in zgodovinar vam odkrije marsikatero zanimivo zgodbo iz starih časov. Njegova področja so tako evropske dežele, kot puščavski svet Afrike in parki zahodnega dela ZDA. Z njim boste potovali po britanskem otočju, se potikali po norveških fjordih in fjelih, odkrivali stare indijanske stezice po ameriških narodnih parkih.
 
 
Jerneja Gregorc Več kot leto dni je preživela na Kitajskem, na univerzi Kunming se učila kitajskega jezika, prepotovala dober del Azije. Na Tajvanu se je v budističnem samostanu srečala z budizmom, popotniško dušo si je kasneje privezala v Južni Ameriki, kjer je odkrivala perujska, kolumbijska, ekvadorska in venezuelska naravna čudesa, se skoraj preselila na Novo Zelandijo, na koncu pa svoj popotniški nemir ujela kot vodnica v različne kotičke sveta. Z vami bo delila svoje izkušnje in vam razkrivala lepote Irske, Škotske, južne Francije, Afrike in ameriških prostranstev.

uros 

Uroš Samardžija

Spomni se, da je pri svojih štirih letih zelo pogostokrat zrl v očetov pisani zemljevid sveta z državami in glavnimi mesti. Baje  jih je znal skoraj vse na pamet, tudi zastave. Pri sedmih letih  se je prijavil na angleščino in pri desetih še na nemščino. V gimnaziji je bil v »španskem« razredu, ki je dobil tudi italijanščino. S Poljansko gimnazijo je prepotoval veliko držav Evrope in takrat je spoznal delo turističnega vodnika. Takoj, ko je postal polnoleten in se vpisal na pravno fakulteto (1995), se je prijavil tudi v vodniško šolo takratne Turistične agencije Royal in kmalu začel s prvimi vodenji. Je član Slovenskega društva za mednarodne odnose. Po diplomi je želel svoje bogato znanje uporabiti v diplomaciji, a je spoznal, da se bolje počuti v turizmu. V sodelovanju s turistično agencijo TRUD iz Ljubljane je doslej prepotoval preko 80 držav sveta. Trenutno sodeluje s številnimi agencijami iz Slovenije in Hrvaške, ima obe licenci GZS kot tudi licenco lokalnega vodnika Istrske županije na Hrvaškem, kjer z družinico tudi živi.

Vsak, ki potuje ima verjetno svoj pogled na to, česar nikakor ne bi smel zamuditi ob obisku neke dežele. Drži tudi da vsem ne moreš ustreči v videnem, zato skušam v vsakem potovanju izpostaviti esenco znamenitosti, za katere menim da same po sebi izražajo tradicijo, govorijo o zgodovini in kulturi dežele. Zato jih vedno vključim v ceno potovanja, saj se mi zdi da je potnik nekako bolj miren ko ve, da bo (razen če nastopi višja sila) deležen srečanja z znamenitostjo, ki si jo je želel podrobneje spoznati od nekdaj.

Nekatere države pri vodenjih ne dovolijo samostojnih vodenj tujih vodnikov (recimo mestnih znamenitosti) in je potrebno najeti lokalnega vodnika, pa četudi ta ves dan samo postopa s skupino, dejansko pa vse še naprej dela vaš vodnik. Sicer takšne prakse na naših poteh ni veliko, pa vendar včasih ni drugega načina kot najeti ‘’lokalca’’. Predvsem Španija in Avstrija izstopata pri teh zahtevah. Tudi zato je plačilo za lokalnega vodnika vključeno v ceno tam, kjer ga moramo najeti.