New York – drugi svet

 

New York

New York

New York je mesto širokih avenij, ki se vijejo iz Spodnjega v Zgornji Manhattan, ulic, ki so jih leta 1626 od domorodcev Lenape odkupili Nizozemci za borih $24. Poimenovali so ga Novi Amsterdam, ki je kmalu postal sedež mnogo večje kolonije Nove Nizozemske. Red in disciplina v mestu sta kmalu ušli z vajeti, zato je bil leta 1647 tam poslan guverner Peter Stuyvesant, da bi uredil razmere, a poskus ni obrodil sadov. Naraščajoče napetosti zaradi ”požrešnosti” nekaterih evropskih narodov po vzhodu današnjih ZDA, so pripeljale do vojne med evropskima sosedama Nizozemsko in Anglijo, v kateri je Anglija leta 1664 zmagala in svoji kroni dodala tudi Novi Amsterdam. Ta je kmalu dobil novo ime New York, v čast tedanjemu vojvodi yorškemu.

Po koncu ameriške revolucionarne vojne, v kateri si je trinajst nekdanjih kolonij priborilo neodvisnost od britanske krone, je New York za kratek čas postal glavno mesto ZDA. ”Stars and Stripes” je slovesno zaplapolala nad Federal Hall na Wall Street-u, z balkona katere je leta 1789 imel slavnostni govor prvi predsednik ZDA, George Washington. Danes ameriška zastava, ki za mnoge Američane predstavlja najmočnejši simbol svobode in demokracije , ”varuje” zunanjost ene najpomembnejših ustanov v finančnem svetu – newyorške borze – presenetljivo majhne stavbe, ki vodi svetovni ples zelencev. 

Wall Street, skupaj s celotnim finančnim okolišem in zrcalno svetlečimi stavbami, ki segajo v nebo, kot tudi zaslužki bankirjev in brokerjev, ki prebijajo šest in sedem mestne cifre , trume japijev in mimoidočih turistov, vas prepričajo, kot da se ravno nekaj deset metrov stran, kjer sta včasih stala znamenita dvojčka, ne bi zgodil 11. september 2001. 

Spodnji Manhattan živi, utripa, na vsakem vogalu arhitekti in oblikovalci tekmujejo, čigava stvaritev bo pritegnila več pogledov, nekdanje trgovine s sladkimi dobrotami izginjajo, na njihovem mestu rastejo nove banke in finančne ustanove, v katerih se vonj po sveže zasluženih dolarjih, evrih in ostalih svetovnih valutah vije od vogala do vogala ter se na koncu pomeša med mlade, v ”state of the art” obleke ovite poslovneže, ki po končanem delu natakarjem v svojem priljubljenem lokalu puščajo napitnine vredne ”za prste polizat” večerje v našem glavnem mestu. 

Objema finančnega mravljišča se znebimo v prijetni zeleni oazi parka Battery, ki je ime dobil zaradi topov, nameščenih za obrambo mesta in pristanišča. Z enega od pomolov odplujemo Lady Liberty nasproti, ki vas bo na Liberty Island sprejela s šarmom francoskih dam in vam pomahala v slovo, ko si boste zaželeli soočenja s kruto zgodovino dvanajstih milijonov evropskih imigrantov, ki so pripluli v obdobju med 1892 – 1954 na Ellis Island, otok, ki je mnogim dovolil zaživeti sanje nekega drugega sveta, med njimi tudi 15 – letni Annie Moore iz Irske in njenima bratoma, ki so 1. januarja 1892 kot prvi prestopili prag svojih sanj o boljšem življenju. 

Mešanica kultur, navad, jezikov, kuhinj, nam prebudi in vznemiri čute v newyorškem mikrokozmosu .China Town, kjer se ostre vonjave prepletajo z barvami, ki bodejo v oči in jih ne znamo več zmešati, kjer se na kipečem Canal Street-u po urnem ”solariju” race, goske in, purani premažejo s sladko pekočo omako in obvisijo na stojnicah, kjer čakajo na lačna usta turistov in ostalih firbcev. Za tiste, željne raznoraznih kitajskih svaštarij, se cirkus začne v dvonadstropni blagovnici Pearl River Mart, kjer dobite vse kar ne potrebujete. Počasi a vztrajno lovke kitajske četrti segajo tudi že po Little Italy, kot že ime pove, italijanskem svetu kavic, testenin, nasmejanih in vztrajnih gostincev, ki vas hočejo na vsak način spraviti v svoj hram dobrot in mediteranskih okusov. Obisk Little Italy brez kosa hrustljave, ravno prav zapečene in z vsemi mogočimi začimbami obogatene pice pri Lombardi’s ne bi bil popoln. 

Vsakdanjik velemesta

Vsakdanjik velemesta

Jazzovsko razvajanje v enem od prvinskih ”jointov” Greenwich Village-a in West Village-a ter pohajkovanje med študenti newyorške univerze – NYU – na Washington Square-u je že obred med boemsko usmerjenimi obiskovalci New Yorka. Glasbe vam tukaj zagotovo ne bo zmanjkalo. Od Scotta Joplina, ki je s svojo Maple Leaf Rag postavil temelje ragtime-a, pa do Duke Ellingtona in kasnejših mojstrov jazza kot so bili Dizzie Gillespie, Charlie Parker in drugi, ki so utrli pot današnjim klubom, polnim odličnih in nadebudnih mladih in malo manj mladih glasbenikov iz vseh koncev ZDA. Blue Note, Birdland, 55 Bar so le nekateri klubi tega okoliša, kjer vas glasbeniki s svojim čutnim igranjem odpeljejo v le njim znane svetove. Ljubitelji bluesa se lahko sprehodite naprej do 42. ulice v osrčju Osrednjega Manhattna, kjer kraljuje Blues Boy alias B.B. King s svojo Lucille. Kluba ni težko najti, saj se nahaja v samem jedru Times Square-a, do katerega lahko pridete tudi po znameniti Široki cesti ali Broadwayu, katere del, ki se križa s Times Squareo-m nosi ime Theater District, kjer že skoraj stoletje teatri gostijo zveneča imena gledaliških odrov, v zadnjem času pa tudi imena iz filmskih platen. Zadnje vroče ime je Julianne Moore, ki od 30. novembra lani nastopa v predstavi Sama Mendeza, The Vertical Hour. Torej, če ste ali boste kje v bližini, si le oglejte vročo Julliane . Utrip dogajanju na trgu dajejo tudi mladeniči in mladenke, ki vam spontano potešijo glasbene apetite in vaš korak odplešejo v svoj ritem… 

New York

New York

Posebnost mesta so v nebo rastoče stolpnice, katerih vrhovi se v meglenih dnevih skrivajo odeti v sivo odejo oblakov. Na vogalu 34. ulice in Pete avenije stoji ponos in simbol ameriških stolpnic, mogočni in cesarski Empire State Building, zgrajen v pičlih 410 – ih dneh. Odprli so ga leta 1931, le nekaj mesecev zatem, ko so odprli še eno znamenito stolpnico mesta, Chrysler Building, simbol avtomobilske industrije, ki so jo poimenovali po ustanovitelju Walterju Chryslerju. Vrste pred vhodom v Empire State Building nikakor niso razlog, da se ne povzpnete na sam vrh, kjer se vam z razgledne ploščadi ponuja angelski pogled na celotni Manhattan, sosednji New Jersey, Kip Svobode in ostale znamenitosti. 

Dan v New Yorku lahko končate z lenobnim poležavanjem na irsko zelenih ”preprogah” nesmrtnega Centralnega parka, ki ga na vzhodni strani obdaja East Upper Side, četrt , ki ji nekateri pravijo muzejska milja, saj se na njej nahaja nekaj najboljših muzejev v državi. The Met, kot popularno imenujejo Metropolitanski muzej umetnosti, s svojima dvema milijonoma razstavnih predmetov privlači trume turistov in ljubiteljev umetnosti. Še malo naprej, na vogalu Pete avenije in 89. ulice se nahaja Guggenheimov muzej, ki ga je v 1950-ih letih zasnoval arhitekt Frank Lloyd Wright v sebi lastnem futurističnem stilu. V več nadstropjih si lahko ogledate mojstrovine Picassa, Kandinskega, Pollocka…

Lincoln Center, znani kulturni in predvsem glasbeni center, se nahaja zahodno od Centralnega parka, na West Upper Side, ki ga od parka ločuje avenija Central Park W. Na vogalu 72. ulice in avenije stoji Dakota, stavba z žalostno, če že ne tragično zgodbo, ki jo vsi ljubitelji Liverpoolske četverice poznate. Tukaj je namreč živel in bil na pragu svojega doma tudi umorjen John Lennon, ki je vsak prosti trenutek izkoristil za brezskrbno raziskovanje  svojih misli na Jagodnih poljih – Strawberry Fields – kot jih je uradno leta 1985 ob odkritju spominske plošče poimenovala Johnova vdova Yoko Ono, ki še vedno živi v tej stavbi. 

Park so zasnovali že v začetku 19. stoletja, od takrat se je razširil na 340 hektarov, ponuja pa pravi odmik newyorčanov k naravi sredi betonske džungle. V parku je vredno ogleda veliko stvari, vsekakor angleški, italijanski in francoski vrtovi, sredi parka je tudi t.i. Mlečna postojanka – Dairy – od koder se lahko vsak dan napotite na voden ogled z lokalnimi vodniki. Zraven je tudi center za obiskovalce, kjer dobite načrt parka in se sami napotite na odkrivanja zelenih površin. 

Življenje v New Yorku

Življenje v New Yorku

New York je splet mnogih zgodb. New York lahko doživljate kot vsiljive taksiste, kot strah pred neznanim, lahko vas prevzame ali ne, pa vendar. New York ima še eno prednost. Ima Michaela Bloomberga, župana mesta. Gospod Bloomberg je filantrop, mož, ki opravlja svoje delo za plačo $1 letno, je mož, ki se vozi v pisarno s podzemno železnico, je mož, ki je pripeljal New York do najvarnejšega mesta med ameriškimi velemesti in nenazadnje je mož, ki bo v naslednjih 25-ih letih someščanom podaril milijon dreves v vseh mestnih okoliših.

New York City… ne zamudite ga!!!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja